Prva pomoč za konja

januar 16, 2007 Komentiranje izključeno
Prva pomoč za konja

Pred tabo je prevod in priredba zelo kratkega, a ( po mojem mnenju nadvse uporabnega) opisa pripomočkov za prvo pomoč konju, spisek nujnih primerov in pogostih nesreč, poleg tega pa še kratek in jedrnat opis dajanja prve pomoči za vsak posamezen primer. Obvezno domače branje za vsakogar, ki se ukvarja s konji. {+++}

Kaj naj vsebuje škatla za prvo pomoč:

1. Povoji, gaze

  • Zakaj se uporabljajo? Nudijo oporo spodnjemu delu nog.
  • Kdaj se uporabljajo? Rane, šepavost.
  • Kako se uporabljajo? Na globoko rano ustvari pritisk s 15×15 cm gazo. Vse skupaj ovij z debelo plastjo vate, še eno plastjo bolj grobe gaze in samolepilnim povojem. Takšna bandaža nudi oporo nogi pri nategu tetive ali kite in kadar sumiš, da je noga zlomljena.

2. Jodova raztopina

  • Zakaj se uporablja? Antiseptična raztopina, ki uniči bakterije in razkuži tkivo.
  • Kdaj se uporablja? Rane, šepavost, kačji pik.
  • Kako se uporablja? Za izpiranje ran razredči s čisto, svežo vodo (10 delov vode, 1 del joda). Za razkuževanje rane, nanesi direktno.

3. 12 ali 20 cl injekcijske brizge (brez igel)

  • Zakaj se uporabljajo? Za izpiranje ran z jodovo raztopino.
  • Kdaj se uporabljajo? Rane, šepavost, kačji pik.
  • Kako se uporabljajo? Napolni z jodovo raztopino, hitro iztisni, da ustvariš pritisk, ki bo z jodovo raztopino izpral rano. Postopek ponavljaj, dokler ni rana popolnoma čista.

4. Rektalni termometer (z vrvico) za konje

  • Zakaj se uporablja? Za nadzorovanje telesne temperature konja ( normalna je med 37,2 in 38,6 ºC).
  • Kdaj se uporablja? Vročina, vročinski udar.
  • Kako se uporablja? Termometer otresi, namaži z vazelinom ali navadnim oljem, vstavi v zadnjično odprtino, priveži z vrvico na konjev rep. Po 3 min izvleci in poglej temperaturo.

5. Solna raztopina ( fiziološka raztopina)

– namig: lahko jo kupiš v vsaki lekarni, kjer jo prodajajo v manjših plastenkah za uporabnike kontaktnih leč

  • Zakaj se uporablja? Izpiranje vnetih oči, izpiranje ran.
  • Kdaj se uporablja? Poškodbe oči, rane.
  • Kako se uporablja? Večjo količino nakapaj naravnost v vneto oko; poškropi naravnost na rano, da očistiš tkivo.

6. Antibiotična očesna raztopina

  • Zakaj se uporablja? Ščiti vnete oči/rane pred infekcijo.
  • Kdaj se uporablja? Poškodbe oči, rane.
  • Kako se uporablja? Nanesi direktno na oko/rano.

7. Proti bolečinsko/proti vnetno zdravilo

( posvetuj se z veterinarjem, katerega ti priporoča za tvojega konja)

  • Zakaj se uporablja? Omili bolečino in vnetje.
  • Kdaj se uporablja? Kolika, poškodbe, vnetja, alergične reakcije, šepavost (odvisno od vrste zdravila).
  • Kako se uporablja? Lahko je v tekoči obliki ( aplicira se z injekcijo v mišico), oralna pasta ali prašek. Dozira se po navodilih veterinarja.

8. Pomirjevalo/ proti bolečinsko zdravilo

( posvetuj se z veterinarjem, katero zdravilo je najprimernejše za tvojega konja)

  • Zakaj se uporablja? Pomirja, omili bolečine
  • Kdaj se uporablja? Kolika, krči… ( odvisno od vrste zdravila)
  • Kako se uporablja? Injekcija v mišico. Dozira se po navodilih veterinarja.

9. Proti alergijsko zdravilo

  • Zakaj se uporablja? Proti vnetno, omili alergijsko reakcijo.
  • Kdaj se uporablja? Alergijska reakcija.
  • Kako se uporablja? Prašek, ki ga daš v hrano ali vodo, ali injekcija, ki se jo aplicira v mišico. Dozira se po navodilih veterinarja.

10. Elektroliti

  • Zakaj se uporabljajo? Pomagajo vzpostaviti ravnotežje elektrolitov.
  • Kdaj se uporabljajo? Vročina, veliki napori, vročinski udar.
  • Kako se uporabljajo? Oralna pasta ali prašek, Dozira se po navodilih na embalaži.

11. Pripomočki za pomoč pri kačjem piku

  • Zakaj se uporabljajo? Vsebujejo nujne pripomočke za prvo pomoč pri kačjem piku.
  • Kdaj se uporabljajo? Kačji pik.
  • Kako se uporabljajo? Navadno se kupijo v lekarni, dodana so popolna navodila za uporabo.

12. 2X 20 cm vrtne cevi

  • Zakaj se uporablja? Konju pomaga dihati, kadar ima zaradi otekline zaprte dihalne poti.
  • Kdaj se uporablja? Kačji pik.
  • Kako se uporablja? Če je nos otečen, nežno vstavi cevi v nosnici. Oteklina ju bo držala na mestu. Ko bo oteklina splahnela, bosta sami padli iz nosnic.

Mnoge nesreče lahko preprečimo, če si vzamemo čas za oceno konjevega okolja in odstranimo vse potencialno nevarne elemente ali pa se jim izognemo. V mislih vadi, kako bi se odzval/a v nujnem primeru. Čas je ključnega pomena kadar pride do nesreče. Ne obremenjuj se s tem, da boš pretirano odzval/a ali da nadleguješ veterinarja brez razloga. Hitro in pravilno ukrepanje zmanjša posledice poškodbe ali bolezni.

 

Prva pomoč: Kako oceniš življenjske znake svojega konja?

Kako izmeriti temperaturo? Uporabi stekleni ali elektricni termometer ( v tujini so na voljo za konje posebej prirejeni rektalni termometri, ki imajo zanko in vrvico, s katero se termometer, zaradi večje varnosti, priveže na konjev rep. Ne vem, če se dobijo tudi v Sloveniji, ampak vredno je povprašati. Navaden termometer prav tako priveži na vrvico, vrvico pa na rep. op.p.). Če uporabljaš steklenega, priveži vrvico v zanko na termometru. Stekleni termometer otresi, električnega prižgi. Konico termometra namaži z vazelinom ( lahko tudi z navadnim oljem).Konja priveži in nežno vstavi termometer v zadnjicno odprtino, približno 6-7 cm globoko. Z vrvico ga priveži na konjev rep. Termometer drži v pravilnem položaju približno 2 min če uporabljaš stekleni termometer, ali približno 30 s če uporabljaš elektronskega (počakaj na pisk). Odstrani termometer in poglej temperaturo. Normalna temperatura je med 37,2 in 38,6 ºC .

Kako izmeriti srčni utrip? Če konj stoji, premakni njegovo levo prednjo nogo naprej, položi glavo stetoskopa na steno prsnega koša, takoj pod njegovim komolcem, potem potisni stetoskop kar se da naprej in pod komolec. Pozoren/a bodi na “lubdub” zvok srčnega utripa. Preštej kolikokrat udari v 15 s, potem to število množi s 4, da določiš število utripov na minuto. Pri konju, ki miruje, je povprečni srčni utrip med 30 in 40 udarci na minuto.

Kako poslušati pljuča? Zvoki, ki nastajajo ob dihanju lahko povejo ogromno o konjevem zdravju. Konji resnimi težavami ob dihanju proizvajajo piskajoče in praskajoče zvoke, ki jih zazna tudi uho ne poznavalca. Za poslušanje šibkejših zvokov pa potrebuješ stetoskop in nekaj vaje. Večkrat poslušaj konjeva pljuča kadar je zdrav, tako boš znal/a prepoznati nenavadne zvoke, če bo imel težave. Za poslušanje pljuč pri konju je najboljši stetoskop za poslušanje pljuč pri odraslih osebah ( dobi se v večini lekarn). Dražji stetoskopi, kot na primer stetoskop za otroke, ali poseben stetoskop za pse, pri konju ne bodo zaznali nizkih tonov normalnega dihanja.Ko poslušaš pljuča, naj bo konj na tihem kraju, kjer ni vetra in drugih glasov, ki jih navadno slišimo v hlevu. Pri povprečno velikem konju položi stetoskop približno 17 cm za in 25 cm nad komolec ( na konju, osedlanem z angleškim sedlom, bi bilo to tik za sedelnim pasom in pod sedelnim listom). Navadno boš slišal/a tih pihajoč zvok, podoben tistemu, ko kdo s pihanjem hladi juho. Včasih je te tihe glasove zaradi glasnega bitja srca in brbotanja v trebuhu težko razločiti. Glasove v pljučih lahko bolje slišiš, če konja prej pripraviš do tega, da nekajkrat globoko vdihne. Prosi pomočnika, naj konju za 30 s zapre nosnici. Ko se bo konj izmaknil pritisku ( kar se gotovo bo), bo nekajkrat globoko vdihnil. Takrat lahko slišiš ojačane zvoke v pljučih.Ko se naučiš zaznati in ločevati pljučne zvoke, poslušaj, če slišiš še kaj drugega kot tiho pihanje neoviranega pretoka zraka. Če konj kaže znake dihalnih težav in slišiš katerega od teh zvokov, je to lahko razlog za skrb:

  • Glasen zvok, ki se ga sliši po večjem delu pljuč. Večina pljučnih zvokov je zaznavnih le na 10-15 cm delu pljuč, če slišiš zvoke na večjem delu, lahko to pomeni, da so pljuča zalita ( z vodo, krvjo…).
  • Brbotanje. Če v pljučih slišiš zvok, ki je podoben tistemu, ko kdo s slamico piha mehurčke v pijačo, je v pljučih odvečna tekočina.
  • Piskanje. Visoko piskanje, navadno ob koncu vdiha, lahko pomeni oviro v dihalni poti ( fizično oviro ali oteženo dihanje kot posledico vnetja).
  • Nenavadna tišina. Glasove zdravih pljuč si do zdaj že spoznal/a, tokrat pa ne slišiš ničesar, kar pomeni, da dihalne poti ne delujejo. Če opaziš to zelo redko tišino, konj gotovo kaže tudi druge očitne znake tesnobe.

Prva pomoč:Kako ravnati v nujnih primerih?

Preprečevanje davljenja in dušenja pri konjih:
Pri konjih izraz “davljenje” označuje oviro v požiralniku. Nasprotno od dušenja in davljenja pri ljudeh, davljenje pri konjih ni tako resen zdravstveni problem, ker se dogaja v požiralniku, ne v sapniku, kar pomeni, da ovira prehod hrane iz požiralnika do želodca, ne ovira pa konjevega dihanja.Davljenje se najpogosteje pojavi pri konjih, ki jedo prehitro, ali pa hrane ne prežvečijo dovolj dobro. To je še posebej nevarno pri peletirani hrani in ne namočenih pesnih rezancih, obe vrst hrane se namrec v stiku z vlago (slino), s čimer se poveča možnost, da postaneta ovira v požiralniku. Tudi suhe senene kocke lahko povzročijo podobno težavo. Namakanje pred krmljenjem reši problem.Najpogosteje se davljenje kaže tako, da konj stoji na miru, ne je in ne pije, iz nosu pa mu izteka velika količina sluzastega izcedka z delcki hrane ( vse, kar je pojedel, pa zaradi ovire v požiralniku ni uspelo priti do želodca). Nekateri konji kažejo očitne znake bolečine, kot na primer zevanje in kašljanje, ali pa jih celo grabi panika.Najpomembnejše je, da iz hleva oz. konjeve okolice čim prej odstraniš vso hrano (voda lahko ostane). Če bo nadaljeval z obrokom, se lahko zastajajoča hrana nakopiči prav do ust. Če pride do tega, obstaja nevarnost, da hrano “vdihne” v pljuča, kar lahko vodi do hudega vnetja ali pljučnice.Če lahko zatipaš vozel na levi strani konjevega vratu, obstaja majhna možnost, da jo sprostiš z masažo. Lahko mu tudi poskusiš izpirati usta z vodo ( curek iz vrtne cevi- previdno!), s čimer boš konja pripravil/a, da bo požiral in posledično odstranil zaporo v požiralniku. Če pije vodo, in se voda ne vrača skozi nos, je problem rešen. Če kaže znake davljenja več kot eno uro, pokliči veterinarja. Zelo redko se zgodi, da konj zaradi davljenja potrebuje operacijo. V večini primerov je dovolj injekcija pomirjeval, ki sprostijo požiralnik in s tem omogočijo da se ovira odstrani. Lahko tudi, da bo veterinar še poskusil s posebno cevjo za izpiranje želodca nežno dovajati tekočino v grlo in s tem omehčati oviro v grlu; če cev vstavlja pregrobo lahko poškoduje stene požiralnika. Ovire v požiralniku ni mogoče potisniti naprej s cevjo, ker je požiralnik, na mestu kjer je ovira, v krču.Po koncanem napadu davljenja se problem lahko znotraj 72 ur še enkrat ponovi, ker je mišična plast v požiralniku raztegnjena in ne more normalno delovati, dokler se razdraženost ne pomiri, zaradi česar hrana prek prizadetega mesta potuje bolj počasi in se lahko naredi nova ovira. Nevarnost za ponovitev je le začasna in se ji lahko izognemo z injeciranjem proti vnetnih zdravil in polaganjem hrane, ki jo je lahko pogoltniti.Dolgoročne posledice so mogoče le, če je poškodovan požiralnik ( če je bila zastajajoča hrana predolgo v požiralniku, ali pa smo ga poškodovali pri poskusih, da bi oviro odstranili- s cevjo za izpiranje želodca, na primer). Zelo redko lahko zastajajoča hrana požiralnik razdraži do te mere, da nastane čir. Ko se čir pozdravi, za njim ostane nepopravljivo zoženje prizadetega dela požiralnika.Če se je tvojemu konju kdaj zgodilo kaj od zgoraj opisanega ali pa je požrešen pri hrani ( jé hitro in hrane ne prežveči dobro), lahko morebitne težave preprečiš z zamenjavo krme ( nepeletirana hrana, namočeni pesni rezanci in senene kocke) in/ali pa mu daj v krmilnik nekaj kot pomaranča velikih kamnov ali kosov opeke ( meni se zdi najboljša alternativa razlomljen solni kamen op.p.), zaradi katerih bo konj počasneje jedel.

 

Alergije- na kaj bodi pozoren/a:

  • Izpuščaji: številni okrogli, izbočeni predeli na konjevi koži. ( Če izboklino pritisneš s prstom, bo le-ta pustil za seboj vdolbino). V hujših primerih se lahko posamezni izpuščaji združijo v večje površine izbočene kože.
  • Edemi ( s tekočino napolnjena oteklina), ali zastajanje tekočine na spodnjem delu trebuha ali spodnjem delu nog ( prav tako ostane vdolbina, če pritisneš s prstom).
  • Oteklina okrog žrela ali spodnje čeljusti, lahko tudi oteženo dihanje.
  • Nenaden kolaps, razbijanje, lovljenje sape, pena na ustih.


Kaj se dogaja?
Alergična reakcija na tujo snov vodi do iztekanja tekočine iz otečenih telesnih žil, kar pripelje do nastanka izpuščajev ali edemov. Če konj doživi kolaps, lahko da ima močno alergično reakcijo, poznano kot anafilakticni šok. Njegovo telo, kot odgovor na tujo snov, sprošča povečano količino strupenih snovi.

Kaj narediti?

  • Konj mora čimprej dobiti injekcijo zdravila, ki bo omilila alergično reakcijo. Če je tvoj konj nagnjen k alergijam, se že vnaprej posvetuj z veterinarjem glede zdravila in ga vedno nosi s sabo.
  • Če ima konj težave z dihanjem ( glasni, piskajoči glasovi, ali je njegovo dihanje hitrejše kot 30 vdihov na minuto) in si na terenu, ga s postanki vsakih 15 min, počasi pelji proti domu. Če diha normalno, lahko nadaljuješ z ježo.
  • Če konj doživi nenadno in zelo močno alergično reakcijo ( anafilakticni šok), lahko, da mu ne boš mogel/a pomagati. Zaradi izredno hitrega poslabšanja stanja, je posledica tako močne reakcije, tudi v prisotnosti veterinarja, pogosto smrt.

Tveganja:

  • Piki ali ugrizi insektov.
  • Prah ali pelod v zraku, v telo vstopi skozi nos.
  • Uživanje ali stik z alergenimi rastlinami.

Previdnostni ukrepi:

  • Pred in med ježo konja namažite s sredstvom proti insektom. Ne drezaj v čebelje panje, osirje in gnezda sršenov.
  • Spoznaj rastline, ki povzročajo alergije. Konju dovoli da se pase le tam, kjer poznaš rastje.
  • Če greš na večdnevno ježo, vzemi s seboj peletirano hrani, še posebej, če je tvoj konj nagnjen k alergijam. ( Ne pozabi ga navaditi na novo hrano, preden greš na ježo).

Šepavost- naj kaj bodi pozoren/a?

Nenadna šepavost; nenadna nezmožnost nošenja teže na določeni okončini.

Kaj se dogaja? Če tvoj konj naenkrat zašepa, je za to več mogočih razlogov:

  • Lahko, da si je na kamnu ali kakem drugem ostrem predmetu poškodoval podplat kopita.
  • Lahko, da se mu je v podplat kopita zadrl trn.
  • Lahko si je pretegnil vezi, tetivo ali kako drugo vezno strukturo.
  • Lahko si je zlomil kost.
  • Lahko da je ranjen.

Kaj narediti?

  • Nogo, na katero konj šepa, natančno pretipaj. Poglej, če je noga otečena, vroča ali so na njej vidne rane.
  • Preglej podplat kopita. Jo morda vanj zapičen kamenček, trn ali kak drug tujek?
  • Če ugotoviš, da je v podplat zaboden žebelj ( ali pa se kateri od žebljev, s katerimi je pritrjena podkvica, ukrivi tako, da konja zbada v občutljivi del kopita), ga izpuli, ampak si natančno zapomni mesto, kjer je bil zaboden: veterinar bo lažje ocenil morebitne posledice, če mu boš znal/a povedati, kje se nahaja vbodnina. Če je mogoče, izperi vbodnino z jodovo raztopino in kopito ovij z gazo, ki jo nato pritrdi z elastičnim povojem.
  • Če na boleči okončini otipaš oteklino ali pa je noga toplejša od drugih treh, jo povij s podporno bandažo, ki jo narediš iz vate ( uporabiš jo za podlogo), utrdiš z debelo plastjo gaze in dokončno pritrdiš s samolepilnim povojem.
  • Če je noga nestabilna in slutiš, da bi lahko bila zlomljena ( na primer, če se noga prepogiba tam, kjer ni sklepa), namesti podporno bandažo in poskrbi, da konj miruje. Čimprej poklici veterinarja.
  • Če konj kaže očitne znake bolečine in noče prenašati teže na bolečo nogo, poskrbi, da bo pri miru in pokliči veterinarja. Nadaljevanje z obremenjevanjem boleče noge, bi lahko pripeljalo do resne poškodbe in trajnih posledic.
  • Če konj zašepa na terenu, razjahaj in počasi se odpravita proti domu. Vsakih 15 min se ustavita, da si konj odpočije. Čim prej pokliči veterinarja.


Tveganja:

  • Slabo vzdrževane ali kamnite poti, razgiban teren, luknje v tleh, itd.

Previdnostni ukrepi

  • Izbiraj dobro vzdrževane poti- in ostani na njih.
  • Ne jahaj po terenih, kjer ne vidiš dobro podlage.
  • Če jahaš po težkem terenu, zaščiti spodnji del konjevih nog s ščitniki.
  • Prepričaj se, da je konj telesno pripravljen na zahtevnost terena, po katerem nameravaš jahati.
  • Če nisi prepričan/a, vprašaj veterinarja za nasvet.

Krči – na kaj bodi pozoren/a?

Nenadna nezmožnost premikanja, pretirano potenje, srčni utrip v mirovanju več kot 60 udarcev na minuto, več kot 30 vdihov na minuto v mirovanju, zategnjene, trde mišice na zadnjih nogah, šviganje z repom, konj kaže znake bolečine in se poskuša umakniti pritisku na bolečih delih.

Kaj se dogaja?
Mišična nepravilnost, povezana s treningom ( natančen vzrok je neznan). Glavni značilnosti sta močna bolečina in krči.

Kaj narediti?

  • Ustavi konja in razjahaj. Nadaljnje delo bi še huje poškodovalo mišice. Konja ne poskušaj sprehajati, sprehod bo situacijo še poslabšal!
  • Če je tvoj konj nagnjen k napadom krčev, se posvetuj z veterinarjem, ki ti bo vnaprej pripravil zdravilo, ki konja sprosti in sprosti mišične krče.
  • Konju ponudi vodo. Dehidrirano telo ne more razgrajevati strupenih stranskih produktov, ki nastajajo pri degeneraciji mišic.
  • Ko izginejo vsi znaki krčev, se s konjem počasi odpravita domov. Konja vodi na roki, vsake pol ure se ustavita za 5 do 10 min, da si odpočije. (Če si na večdnevni ježi, postavite tabor tam, kjer ste in pusti konju da si odpočije do jutra, potem se počasi odpravita domov). Če se konjevo stanje ne poboljša, takoj pokliči veterinarja.
  • Naslednja dva dni po napadu, pregleduj konjev urin. Če opaziš, da je temnejši kot ponavadi, lahko to pomeni, da so poškodovane ledvice- poklici veterinarja.


Tveganja:

  • Veliki napori, še posebej po daljšem mirovanju.
  • Prehrana: nekateri konji dobijo krče, če jih dajemo krmo, bogato z deteljo, še posebej če je niso navajeni. Tudi pomanjkanje minerala selena, ki pripomore k pravilnemu delovanju mišicevja, je lahko razlog za krče.
  • Genetika: Nekateri konji imajo genetske predispozicije za krče. (To bi lahko pojasnilo, zakaj se pri nekaterih konjih napadi krčev ponavljajo).

Previdnostni ukrepi:

  • Z veterinarjem se posvetuj glede oblikovanja programa treningov pred posebej zahtevno ježo.
  • Konju ne povečuj količine krme pred zahtevnejšo ježo, čeprav pričakuješ, da bo rabil več energije.
  • Veterinarja vprašaj, če tvoj konj dobi dovolj selena v dnevnem obroku. Če sumiš, da ga nima dovolj, lahko to veterinar preveri s pregledom krvi.
  • Če je tvoj konj nagnjen k napadom krčev ( jih je že kdaj imel, ali izhaja iz krvne linije, v kateri so takšni problemi pogosti), dodaj njegovi dnevni prehrani 500 do 1000 IU (International Unit- mednarodno priznana merska za to snov)enota vitamina E i 10 g vitamina C. Ta dva vitamina naj bi zmanjšala poškodbe mišic, ki so povezane s krči.

Kolika- na kaj bodi pozoren/a?

  • Praskanje z nogo po tleh, brcanje v trebuh, konj leži ali se poskuša uleči.
  • Pretirano znojenje ( bolj, kot je pričakovano glede na težavnost dela).
  • Škripanje z zobmi, nenehno vihanje zgornje ustnice.
  • Srčni utrip pri mirujočem konju več kot 40 udarcev na minuto, dihanje več kot 20 vdihov na minuto. ( Opomba: konj v mirovanju je konj, ki vsaj 30 min ni bil obremenjen.).


Kaj se dogaja?

Trebušne bolečine, ki nastanejo zaradi zastajanja trave v črevesju; zaprtje; lahko tudi zavozlano ali premaknjeno črevesje.

Kaj narediti?

  • Preveri konjeve življenjske znake ( konja naj miruje, preglej srčni utrip, dihanje, hitrost polnjenja kapilar in trebušne zvoke). Če opaziš utrip prek 60 udarcev na minuto, več kot 30 vdihov na minuto, temno rdeče/vijolične dlesni in/ali odsotnost trebušnih zvokov, to najverjetneje pomeni, da ima konj zmerno do hudo obliko kolike. Takoj pokliči veterinarja.
  • Če sta s konjem na terenu, ali drugje zunaj hleva, konja počasi odpelji v hlev ali do prikolice. Če konja prevažaš s prikolico, se vsakih 15 ustavi in poglej kako je z njim. Takoj, ko prideta domov, pokliči veterinarja. Če konj ne more hoditi, ga ne sili, ampak počakaj kjer si in prosi prijatelja, naj pokliče veterinarja.

Tveganja:

  • Stres: terenska ježa je lahko stresna »sprememba načina življenja« za konja, ki ne hodi pogosto od doma. Psihološki in fizični stres lahko vodita do nenormalnega delovanja črevesja, kar vpliva na prehod hrane in plinov skozi prebavni trakt.
  • Sprememba hrane: kakršna koli sprememba v konjevi prehrani lahko negativno vpliva na njegovo prebavo. Na primer, več kot enourna paša, če prej dolgo ni bil na sveži travi, lahko pripelje do prekomernega nastajanja plinov in posledično do nenormalnega delovanja črevesja.
  • Dehidracija: če konj ne pije, dehidrira in črevesje se izsuši, kar otežuje normalen prehod hrane.

Previdnostni ukrepi:

  • Konja počasi navajaj na terensko jahanje. Začni s kratkimi (manj kot 1 uro) ježami po nezahtevnem terenu, potem v času nekaj tednov postopno stopnjuj zahtevnost, dolžino in pogostost jež.
  • Konju postopno dodajaj novo hrano. Pase naj se največ 1 uro na dan, potem vsak dan pašo podaljšaj za 15-20 min. Opozorilo: če konj po paši na sveži travi dobi koliko, ga hrani samo s senom.
  • Če si na daljši ježi, ponudi konju vodo vsaj na 2-3 ure, če po 3 urah ježe še vedno odklanja vodo, se raje vrni domov.

Rane- na kaj bodi pozoren/a?

Krvavitev, otekline, očitne nepravilnosti na koži ali mehkih tkivih pod njo.
Kaj se dogaja? Sledeči spisek ti bo pomagal določiti, za kakšno vrsto rane gre:
Odrgnina: površinska poškodba, ki ne predre vseh plasti kože.
Vbodnina: globoka poškodba, ki sega v mehka tkiva; je posledica vboda ostrega predmeta alimočnega udarca.
Odprta rana: rana, ki predre vse plasti kože in poškoduje mehka tkiva pod njo.

Kaj narediti?

  • Natančno oceni za kakšno vrsto rane gre.
  • Rano očisti z jodom in čisto, hladno vodo. ( Opomba: če gre le za odrgnino in je poškodovana samo vrhnja plast kože, nadaljnja oskrba ni potrebna).
  • Če je koža predrta in se ne lupi ( kot na primer pri odrgninah od vrvi), očiščeno rano namaži z antibiotično raztopino ( 10 delov vode in 1 del joda). Če je rana blizu sklepa in iz nje priteka »mehurčkasta« rumena sklepna tekočina, rano ovij s sterilnim povojem in konja čim prej pelji k veterinarju.
  • Vbodnino oskrbiš enako kot predrto kožo ( izpereš z razredčenim jodom: 10 delov vode, 1 del joda, če izteka sklepna tekočina, poviješ s sterilnim povojem in konja čim prej odpelješ k veterinarju).
  • Če si na terenu in ima konj vbodnino ali globoko rano, razjahaj in ga počasi pelji proti domu. Čim prej pokliči veterinarja. Če konj ne more hoditi, počakaj z njim in pošlji prijatelja po pomoč.

Tveganja:

  • Ovire ( na primer podrto drevo, prevrnjene ograje, slabo vidna bodeča žica, drugi odpadki, poti, ki prečkajo vodo ( pod vodo so lahko slabo vidne veje, kamni, odpadki), nevarno je tudi jahanje preblizu drugih konj (konj lahko ugrizne, brcne ali pa pohodi konja poleg sebe ali za seboj), neprimerno privezovanje konja ( lahko se zaplete in poškoduje- pogost vzrok za odrgnine od vrvi, ki so lahko samo odrgnine ali pa globoke rane).

Previdnostni ukrepi:

  • Jahaj samo po dobro oskrbovanih poteh in ostani na njih.
  • Med konji naj bo najmanj za eno konjsko dolžino prostora.
  • Vodo prečkaj na plitvem in preglednem delu.
  • Izkušenega terenskega jezdeca prosi, naj ti pokaže, kako se pravilno priveže ali drugače namesti konja, kadar prenočujete v naravi.

Pomoč »zavaljanemu« konju:

Kaj narediti, kadar se konj med valjanjem v hlevu prevali tako blizu steni, da se ne more pobrati?Če hočemo pomagati konju, ki leži preblizu stene, da bi lahko vstal, mu moramo pomagati, da se premakne v položaj, iz katerega bo lahko šel čez vse naravno nerodne stadije vstajanja. V največ primerih, boš moral/a konja prevaliti stran od stene. Če je konj miren, to ni težko, vseeno pa bodi pazi, da mu ne boš v napoto pri vstajanju. Takole narediš »škripec, ki ti bo pomagal prevaliti konja:

  • Okrog bicljev sprednjih in zadnjih nog ( tistih dveh, ki sta bliže tlem) zaveži dve lonži, ali kakšni drugi dve široki in močni vrvi.
  • Poišči mesto, kjer boš konju najmanj na poti, če bo brcal med vstajanjem, potem enakomerno potegni obe vrvi naenkrat, tako da potegneš konjevi nogi prek njegovega trebuha.
  • Ko se konj prevali prek vihra, popusti vrvi in se umakni iz boksa, da se bo konj lahko pobral.

Konj, ki razgraja in ga grabi panika, je lahko nevaren sebi in tebi, zato ga boš moral/a umiriti preden začneš z reševanjem. Čakanje, da se bo konj umiril sam od sebe, ga lahko privede na rob izčrpanosti in šoka. Konji med vstajanjem s tal uporabljajo glavo kot protiutež, zato ga lahko umiriš, če poklekneš na njegov vrat in dvigneš gobček od tal. V tem položaju bo pri miru dovolj dolgo, da mu boš lahko na noge privezal/a vrvi in mu dal/a pomirjevalo, če si za to usposobljen/a. Prosi prijatelja za pomoč.Če je konj preveč nemire,da bi ga lahko sam/a obvladala ali pa se je med valjanjem poškodoval, pokliči na pomoč veterinarja.Večina vhlevljenih konj, se nikoli ne zavalja, sem in tja pa se najde tudi kakšen, ki to počne redno. Ena od rešitev je, da takšnega konja nikoli nimamo v hlevu, druga je, da ga damo v boks, ki bo dovolj majhen, da bo konj znal oceniti, da se v njem ne more varno valjati. Lahko pa izdelaš boks, ki ima lahko odstranljive stene in v hlev namestiš odzivnik, po katerem boš slišal/a, če bo imel konj težave.

Zdravstvena kartoteka tvojega konja:

Redno opazovanje in zapisovanje zdravstvenega stanja tvojega konja, ni nujno naporna reč, informacije, ki jih na ta način zbiraš, pa bodo v veliko pomoč pri odrivanju morebitnih zdravstvenih težav. Od veterinarja ne moreš pričakovati, da bo natančno poznal zdravstvene značilnosti tvojega konja in da si bo zapomnil, kdaj ga je nazadnje cepil, kaj šele da bo vedel, kdaj si nazadnje razglistil/a svojega konja. Včasih se zgodi tudi, da tvoj običajni veterinar ne more priti in moraš poklicati drugega, ki konja sploh ne pozna in bo brez pomoči, delal popolnoma »na slepo«.Torej, katere podatke si moraš zapisovati? Pravzaprav je odvisno od tebe, ampak več kot jih je, toliko bolje. Ko sem dobila prvega konja, sem bila verjetno malce preveč zagreta za popisovanje podatkov. Moj »Konjski dnevnik« je bil nabito poln vsakodnevnih podatkov v zvezi z opažanji glede konjevega temperamenta, treningov, cepljenj in drugih posegov. V dnevniku je bila posebna vrečka, ,kjer so bili spravljeni veterinarjevi računi in različni izvidi. Ko se je začelo kronično šepanje, ki se je pojavljalo in izginjalo precej časa, so zapiski o treningih, in tem kdaj so se začele težave, veterinarju veliko pomagali pri določanju vzroka za šepavost.
Tukaj si lahko downloadirate zdravstveno kartoteko konja:

  • http://www.konji.com/download/kartoteka_konja.xls

Viri
Prevedeno s spletne strani:

http://www.equisearch.com/

Sorodni prispevki

Komentiranje je onemogočeno.