Revija, kot je Horses For Life, je posvečena razmišljanju izven okvirov, izzivanju in spraševanju o vsem, ”presejanju” informacij, da bi ugotovila, kaj je s svežim pogledom, ki poskuša vzpostaviti ravnotežje med dobrobitjo in varnostjo konja – jahača (ali trenerja), se mora soočati z lastnimi izzivi in biti pripravljena na pregledovanje tistega, kar je izven njenih lastnih okvirov. Novi in šokantni izzivi, ki jih ne sprejema nujno 100%-no, ampak se jih ne boji niti takrat, ko se čoln alarmantno ziblje zaradi izzivov tudi njenih lastnih globoko spoštovanih mojstrov. Vsi imamo svojo lastno točko zasičenosti in vsi potrebujemo čas, da vsrkamo izzive in kaj spremenimo; prilagoditi moramo svoje horizonte, videti svoje ideje in prepričanja v novi perspektivi, ki lahko celo izzove celotno našo notranjo organiziranost.
Vedno bodo drugi pred nami, ki bodo utirali pot v smeri, ki se jim sploh ne odločimo slediti, ali pa v smeri, ki nam omogočijo, da najdemo nekaj, kar se sklada z našo lastno ‘vero’. Za večino pionirjev menijo, da so ekstremisti ali celo nori – to je cena za to, da je nekdo vizionar in pred svojim časom.
Revija se ne boji dati glasu tem ljudem in možnosti, da spregovorijo ljudem, katerih razmišljanje je že odprto in iščejo pogled izven okvirov, čeprav se potem morda ne odločijo sprejeti določenih izzivov, čeprav se preprosto ne strinjajo s povedanim, so vsaj poslušali, premislili in prišli do razumne in poučene odločitve, namesto da bi takoj vpili: ”O, ne, pojdi stran!” in se zaprli nazaj v svoje udobne okvire.
Alexander Nevzorov in njegova žena Lydia nas izzivata z rezultati, ki sta jih s sodelavci dobila pri številnih avtopsijah konj. Svoje ugotovitve delita v tem članku, ki predstavlja tako Alexandrov poseben talent v svojih predstavitvah, obenem pa tudi predstavlja edinstvene informacije, podprte s fizičnimi dokazi v tem članku.
—————————————————————————————————————–
Ali konj res trpi? To je resna stvar, ki zahteva temeljit dokaz. Preučimo to stvar. Ampak naredimo nalogo bolj zapleteno. Ne bomo analizirali preskakovanja ovir, na primer. V tej vrsti konjeniškega športa je vse tako očitno in preveč površinsko.
Spomnil bi vas, da moramo najti resnico o bolečini, o njeni moči, stopnji in učinku.
Tisti ljudje, ki preživljajo svoj prosti čas v ”konjeniškem športu”, ne bodo povedali resnice. Morda je ne poznajo, ne čutijo ali… ne vidijo kot resnico. Resnico zamaskirajo z zarotniškimi lažmi in se SLEPIJO. Namesto resnice nam bodo povedali nekaj o ”enosti s konjem”, ”ljubezni do konj”, ”srečnih atletih”,…
Rezultate anatomskih, fizioloških, posmrtnih, biomehanskih raziskav posledic metod klasične in športne dresure že lahko povzamemo in predstavimo kot znanstveno dokazana dejstva.
Zbrana so bila dela profesorjev veterinarske medicine in prispevki doktorjev veterinarske medicine. To so: R.Cook, profesor veterinarske kirurgije, Emeritus (ZDA); H. Strasser, doktor veterinarske medicine (Nemčija); S. Skinner, doktor veterinarske medicine (ZDA); E. De Buckeler, doktor veterinarske medicine (Anglija); I. Colloredo-Mannfeld, doktor veterinarske medicine (Avstrija); profesor Zelenevskij, vodja oddelka za anatomijo na Akademiji za veterinarsko medicino, in mnogi drugi.
Raziskovalni oddelek Nevzorov Haute Ecole, skupaj s strokovnjaki Urada za forenzične medicinske preiskave v St. Petersburgu: profesor V.D. Isakov, doktor medicine, namestnik vodje urada za forenzične medicinske preiskave na strokovnem oddleku, profesor B.E. Sysoev, doktor medicine, višji medicinski revizor, medicinski znanstvenik, in Urada za balistične preiskave: S.M. Logatkin, medicinski znanstvenik, polkovnik Medicinske službe, namestnik vodje testnega laboratorija za pripomočke za osebno zaščito vojakov, je vodil raziskave učinka brzde na živce v konjevi glavi.
Vsi rezultati, dobljeni med preiskavami in poskusi, so dokazani in potrjeni s številnimi avtopsijami konj (s posmrtnimi raziskavami in obdukcijami – seciranji).
Na osnovi ugotovitev teh raziskav, avtopsij in seciranj lahko z gotovostjo rečemo, da temeljni učinek na konja v konjeniškem ”športu”, glede na osnoven stalen bolečinski šok in metodično trpinčenje, vodi do nepovratnih patoloških sprememb v konjevih vitalnih organih. Kar sledi, je invalidnost in počasna prezgodnja smrt.
Nobenemu živemu bitju na svetu niso povzročali tako močnega in dolgega bolečega trpinčenja kot konjem v tako imenovanem konjeniškem ”športu”.
Dresura v svojih splošno sprejetih metodah temelji izključno na uporabi bolečih pripomočkov in uporablja bolečino kot glavni in edini vzvod, tako kot vse ostale discipline konjeniškega športa. Naravno je, da dokler je ta metoda sprejeta kot stalna in je interakcija ”jahač – konj” nemogoča brez nje, se bodo in se dogajajo resne in nenormalne spremembe v konjevem organizmu. Te spremembe lahko brez težav najdemo tako z avtopsijami (seciranjem) po smrti in s kliničnimi diagnostičnimi tehnikami pri živih konjih.
Ampak upoštevali bomo rezultate avtopsij kot absolutno neizpodbitne in nedvoumne in s tem v celoti izzvali različne postopke, dokaze in diskusije. Seciranje je tisto, ki razkriva vse ”skrivnosti” konjeniškega športa. Zato pravim: ”Vprašajmo trupla konj, ki jih je ubila dresura. Ničesar ne skrivajo, ampak imajo veliko povedati.”
Obseg, resnost in narava konjevih notranjih poškodb, ugotovljenih z avtopsijami, omogoča, da ”dešifriramo bolečinsko kodo” take discipline konjeniškega športa kot je dresura. S preiskovanjem mrzlih mišic, razgaljenih živcev, ogromnih podplutb v plasteh in seciranjem sklepov in ovojnic slika ”najbolj elegantnega športa” postaja jasnejša v vsej svoji grozljivi nedvoumnosti na secirni mizi.
Mrzel kos mesa, ki je bil še to jutro konj, je očitna in popolnoma odkrita priča.
Torej, kaj natančno se dogaja na dresurnem ali trening ”bojnem” polju? V skladu z zahtevami in omejitvenimi standardi katere koli dresurne šole je konj prisiljen v lažno zbranost (nasilno ukrivljen tilnik in angažiran zadnji del) s pomočjo posebnih pripomočkov, vzvodne sile in drugega.
Kaj se dogaja v konjevem organizmu zaradi lažne zbranosti? Prva posledica lažne zbranosti je popolno ali delno zmečkanje obušesne žleze slinavke (glandula parotis). To je žleza, ki zaradi svoje lokacije prva prejme ”udarec zaradi navpičnega upogibanja”. In trpi najbolj od vseh in se spremeni v zmešnjavo zmečkanin, v masiven hematom v plasteh.
Izmed žlez slinavk je obušesna žleza daleč največja, podaljšana v navpični smeri in ožja v srednjem delu kot na vsakem od koncev. Njen zgornji del objema spodnjo površino ušesnega hrustanca; njen spodnji del pa doseže nivo spodnjega roba spodnje čeljusti, vzdolž zadnjega robu spodnje čeljusti, kjer leži.
Normalen obušesni (PG) in spodnječeljustni (mg) sialogram v glavi mrtvega konja. Obe žlezi sta preveč namočeni s snovjo za kontrast, da bi lahko videli celoten rob vsake od žlez. Obušesna cev (pd).
Obušesna žleza, imenovana po neposredni bližini ušes, je dolga 20,3 do 25,4 cm, debela skoraj 2,5 cm in tehta okrog 198,45 gramov – več kot četrtina teže konjevih možganov.
Obušesna žleza je tesno povezana z več strukturami, vključno z jugularno veno in arterijo utripalnico (karotidno arterijo).
Avtopsije so bile izvedene na 11 različnih konjih.
6 izmed njih so uporabljali v tako imenovani dresuri več kot 5 let. 5 konj ni bilo striktno specializiranih, 2 od njih so ”trenirali”, ostali so bili zasebni ”jahalni” konji, ”namenjeni” dresuri, ampak niso tekmovali. VZROKI SMRTI: problemi s prebavnim traktom (kolike), odprti zlomi okončin itd.
Trupel konj, ki so umrli v prometnih nesrečah ali v drugih primerih, kjer so okoliščine povzročile resne deformacije vseh sistemov v organizmu, nismo preiskovali, ker v takih primerih rezultati avtopsij ne bi pokazali realne slike.
Vsi konji so bili secirani v skladu z glavnimi medicinskimi (veterinarskimi) pravili: avtopsije so se izvajale na zunanjem (zgornjem) delu ležečega konja. Namen tega je, da dopustimo krvi, da odteče v spodnji del telesa in da se s tem osvobodi preiskovane organe krvi, ki bi se lahko v njih strdila in popačila realno sliko.
Avtopsije so izvajali različni veterinarji in patologi.
Natančno – izredni profesor Veterinarske akademije v St. Petersburgu Evgeny Lakovnikov, patolog, profesor V. Zelenevsky, vodja Oddelka za anatomijo na isti univerzi (akademiji), veterinarji in jaz.
Preiskave so pokazale, da so globine podplutb (hematomov) pri različnih konjih variirale od 3 do 13 (!) centimetrov. Ampak vsak od teh konj je imel žleze spremenjene v popolno zmešnjavo.
Prizadeto področje leži globje, nekje na globini enega centimetra.
Naslednje fotografije potrjujejo – da, to je globoka notranja poškodba, nastala po travmi.
Za primerjavo je tu fotografija z avtopsije drugega konja. Ta konj je vse življenje preživljal resne podkožne poškodbe. (Ko je bil v agoniji v zadnjem stadiju, se je zelo močno zaletaval v stene boksa.)
Poglejte to – resna, ampak podkožna podplutba.
Globina podplutbe je okrog 3 milimetre, natančneje med 1 in 3.
Ampak v našem primeru je vse drugače.
Očitno je, da poškodba ”izvira iz globin” in ni posledica zunanjih vzrokov, kot so udarci ali rane. Na tem mestu leži žleza, ki bi po naravi pravzaprav morala biti ”sivkasto-rumenkasto-rožnate” barve. Njena ”dresurna” barva se odlično vidi na fotografiji z avtopsije. Daljše stalno stiskanje obušesne žleze (prisiljena zbranost) razlaga to notranjo poškodbo. Žleza je stisnjena med zadnji del vertikalne (navpične) veje spodnje čeljusti in atlasa (prvega vratnega vretenca). Struktura žleze je veliko šibkejša od katere koli strukture mišičnega tkiva. Z lahkoto je prizadeta. Pet minut lažne zbranosti je dovolj za nekatere konje.
Relativno nizka specifična teža žlez (v primerjavi s specifično težo mišičnih tkiv) ne more zaščititi nekaterih arterij. Rezultat tega je, da so nekatere arterije in vene stisnjene do različnih stopenj poškodbe zaradi lažne zbranosti. Nekatere od teh so: kondilarna arterija (condylaris), zunanja arterija utripalnica (carotis externa), velika ušesna arterija (ayricularis magna), površinska senčna vena (temporalis superficialis), zunanja čeljustna vena (maxillaris externa) in druge.
Tako to izgleda med treningi in tekmami.
In tako to izgleda med avtopsijo.
Število prizadetih in poškodovanih živcev zaradi stiskanja obušesne žleze med lažno zbranostjo je veliko. In praktično vsi ti živci so ”čutilni”.
To so obrazni živci (n. facialis), notranji slušni živci, zadnji slušni živci v ”poškodbenem področju”, povzročenem z lažno zbranostjo, in osnovna veja zadnjega slušnega živca. Sprednji in solzni živci so podvrženi še posebno velikemu pritisku.
Učinek na te živce povzroča močan, ob pamet spravljajoč bolečinski šok. Na slikah lahko vidite značilno podplutbo obušesne žleze, ki je posledica dresure. Mimogrede, to je tipična slika. Različne barve slojev pomenijo, da ima podplutba več slojev in je ”kumulativna”. To pomeni, da je konj z globinsko in zelo bolečo poškodbo obušesne žleze (in tudi podjezične žleze) znova in znova prisiljen v zbranost, in tako se nadaljuje nastajanje novih slojev krvavitev zaradi stisnjenih ven in arterij.
V nadaljevanju je poleg neznosne bolečine, ki jo konj občuti (glej seznam prizadetih živcev), še podvržen nevarnosti kolike od trenutka, ko se je njegova gospodarica navdušila nad dresuro.
Na hitro bom razložil, kaj je kolika.
Smrt vsakega športnega konja zaradi kolike je samo vprašanje časa.
Seveda zmečkanje obušesne žleze in prisiljena zbranost to garantirata, ker vodita do nenormalnih sprememb celotnega prebavnega sistema. Kemična sestava sline se spreminja, ker je obušesna žleza – največja med žlezami slinavkami – zmečkana in odmira zaradi te zbranosti; brzda v ustih poškoduje podjezično žlezo (glandula sublingualis polystomatica); spodnječeljustna žleza (glandula mandibularis), ki, relativno rečeno, ne trpi tako močno, izloča preobilno vodeno sluz, ki pokvari kemično ravnovesje sline. Testi sline športnih konj so odkrili, da se njihova slina že v osnovi razlikuje od normalne sline!
In ostalo je tehnična stvar. Močan bolečinski stres in učinek brzde, ki je neizbežen v življenju vsakega športnega konja, vodi do čirov. Spremembe v kemični sestavi in količini sline povzročajo gastritis, črevesni katar in ostale bolezni. Gastritis, črevesni katar in čiri izzovejo koliko, ki povzroči smrt. Mehanizem je tako preprost, da o njem nima smisla posebej razpravljati. Na žalost je njegov izid vnaprej določen.
Ko se ”športniki” želijo oprati krivde ali rehabilitirati šport, navajajo imena konj, ki so dolgo živeli in so jih določen čas v njihovem življenju uporabljali v tako imenovanem konjeniškem ”športu”. Seznam je tradicionalen, ima samo nekaj imen. Imena navajajo v različnih vrstnih redih: Kvadrat, Druzhok, Sophist, Budynok… Druzhok, Sophist, Budynok, Kvadrat… Kadar slišim ta imena, navadno vljudno prosim: ”Več!”
Naslednjih pet imen konj, ki so bili v športu in se jim je nekako posrečilo doživeti starost 20 let (medtem ko je naravna biološka življenjska doba konja 40 let), najdete samo z velikim trudom.
Jaz sprašujem po ”Več!”
Nekoč jim je uspelo celo najti 15 imen teh konj!
Recimo (moja dostojanstvena poteza), da jih je 100!
Žal, ampak seznam tistih, ki so preživeli Auschwitz, je za ducate ali celo stotine daljši! Število preživelih iz največje ”tovarne smrti”, ki je bila namenjena masovnemu poboju Judov med drugo svetovno vojno, stokrat presega število konj, ki dosežejo 20 let v tako imenovanem konjeniškem ”športu”!
Ampak to je sentimentalno govorjenje; zašel sem z raziskovalne teme. Vrnimo se k našemu predmetu.
Imamo dokazano dejstvo o prisotnosti močne in stalne bolečine v obušesni žlezi dresurnega konja. Zaradi značilnosti poškodbe ni nobenega dvoma, da je bil konj med nastajanjem te poškodbe odkrito in dolgotrajno trpinčen. Ampak to še ni vse.
Se nadaljuje v naslednji številki Horses of Life.
Viri:
1. Rodriguez MJ, Agut A, Gil F, Latorre R. (2006) Anatomy of the equine temporomandibular joint: study by gross dissection, vascular injection and section. Equine Veterinary Journal 38 (2) 102-104.
2. Sialography in horse: technique and normal appearance Seifollah Nazhvani Dehghani1*, Mina Tadjalli2, and Alireza Seifali1l, Department of Veterinary Surgery and Radiology, School of Veterinary Medicine, University of Shiraz, Shiraz, Iran
3. Department of Veterinary Anatomical Science, School of Veterinary Medicine, University of Shiraz, Shiraz, Iran VETERINARSKI ARHIV 75 (6)
Prevedeno in prirejeno z dovoljenjem ge. Lidie Nevzorove
Prevedla: “Shandor”
