Članek objavljen v Reviji o konjih, april 1999, ČZD Kmečki glas, d.o.o., 1001 Ljubljana, Železna c. 14, avtor: Mag. Marko Fajdiga, dr.vet.med.
Urtikarija je alergično kožno obolenje konj, ki lahko prizadene več živali kot npr. poletni ekcem, ki se razvije zaradi pikov hlevskih muh in komarjev in je najbolj pogost pri konjih v drugem in tretjem letu starosti. Koprivnica sodi celo med najpogostejša kožna obolenja, ki so pojavlja pri vseh pasmah konj. Praviloma je pogostejša pri večjih konjih kot pri majhnih (ponijih) in v večini primerov ne povzroča večjih zdravstvenih težav. Alergija večinoma spontano izgine, a kljub temu so zabeleženi tudi ekstremni primeri, ko so obolele živali poginile.{+}
Zunanji znaki obolenja
Prvi znaki, ki kažejo na pojav urtikarije in jih lastnik živali lahko opazi. So vodeni mehurčki, ki se najpogosteje pojavijo na vratu, plečih in ob strani prsnega dela. V področju križa in repa se mehurčki le redko pojavijo. Vendar pri občutljivejših živalih lahko pride do generalizirane oblike, ko so mehurčki prisotni po celem telesu in nogah živali.
Mehurčki se pojavijo posamično ali v gručah in so lahko različne velikosti. Najmanjše le s težavo opazimo, ker jih zakriva dlaka, edino pri česanju se na posameznih mestih pojavljajo bolj pokonci stoječe dlake, zaradi česar lahko sumimo na spremembe na koži. Največji mehurčki so veliki kot kovanec, ki pa so različne oblike, ker se velikost in oblika v času poteka obolenja spreminja. Pri hitrejšem poteku se včasih združijo in na koži lahko opazimo kot dlan velike izpuščaje. Večinoma omenjene kožne spremembe niso boleče in praviloma ne povzročajo srbenja. Zdravstveno stanje konj, ki imajo srednje močno urtikarijo ni bistveno poslabšano, le v izjemno hudih in generaliziranih oblikah pride do praskanja, živali pa postanejo neješče in apatične. Pri občutljivejših živalih nekoliko oslabi srčni utrip in imajo povišano telesno temperaturo.
Spremembe na koži so odvisne predvsem od vzroka obolenja in lahko tudi hitro izginejo npr. pri t.i. kontaktni alergiji se mehurčki predrejo, dlaka ponavadi izpade, ostanejo pa rdeča do temno rjavo obarvana mesta, ki pa so bolj izpostavljena zunanjim okužbam. Pri alergiji na določeno vrsto krme se spremembe na koži pojavijo največkrat v predelu zadnjika z močnim srbenjem, zato se živali s korenom repa drgnejo ob različne predmete in prihaja do mehaničnih poškodb kože in kasnejše infekcije z bakterijami. V tem primeru gre za podobne znake kot pri poletnem ekcemu. Posledično se lahko pojavijo še prebavne motnje, ki se najpogosteje kažejo kot driska, redkeje se pojavijo kolike.
Najpogostejši vzroki
Konji, ki jim zaradi katerih koli drugih vzrokov pade odpornost oz. imajo zmanjšan imunski odgovor, so bolj dovzetni za alergična obolenja. Pri oslabele imunskem sistemu živali niso več sposobne premagati t.i. alergenov, ki se nahajajo med drugimi tudi v določenih strupenih rastlinah npr. koprivi, po kateri se omenjena alergija imenuje, čeprav jo povzročajo še mnogi drugi vzroki. Kot najpogostejše mnogi strokovnjaki omenjajo določeno vrsto krmil ali posamezne sestavine, ki tvorijo krmilo. Pojav obolenja naj bi bil povezan s previsoko vsebnostjo beljakovin, ki se nahajajo v zeleni rži, soji, mladi travi in suhi lucerni. Ta obolenja se pojavljajo pri dolgotrajnejšem krmljenju z eno samo vrsto krme. Tudi hitra menjava krme npr. ko konji dobijo drugačno vrsto žita ali sena, kot so jo vajeni, lahko hitro povzroči pojav alergije. V času pašne sezone poseben problem predstavlja preobčutljivost konj na pike insektov, pravzaprav na snovi, ki jih s slino izločijo v ranico v koži gostitelja, kar prepreči strjevanje krvi. Spomladi se v zraku lahko zadržujejo alergeni cvetočih trav. Že sam hlevski prah je potencialni povzročitelj alergije. Tudi različni premazi za les, a katerimi konji pridejo v stik, lahko povzročijo preobčutljivost na določeno sestavino premaza. Včasih pa je dovolj že umivanje s pripravki za nego, če jih nepravilno uporabimo oz. je žival preobčutljiva za posamezen pripravek.
Različna zdravila, s katerimi zdravimo ali preprečujemo bakterijska, parazitna ali virusna obolenja lahko privedejo do različne stopnje alergije pri posamezni živali. Pravzaprav vsako zdravilo od antibiotikov, antihelmintikov do vakcin lahko povzroči alergijo na koži, vendar so ti primeri zelo redki, ker jih praviloma dajejo strokovnjaki in so pripravki tudi klinično dobro preizkušeni.
Najpogosteje je urtikarija povezana z določenimi alergeni, vendar se lahko pojavi tudi iz čisto mehaničnih vzrokov npr. zaradi stalnega pritiska sedla ali vprežne opreme. Velike telesne obremenitve in različni stresi pogosto močno oslabijo imunski sistem in organizem je bolj izpostavljen različnim alergenom. Poznani so tudi primeri alergij konj, ki so bili dalj časa izpostavljeni hudi vročini (sončni pripeki) ali hudemu mrazu.
Potek bolezni
Urtikarija se v večini primerov pojavi zelo hitro. Morda celo najhitreje pri alergiji na določeno zdravilo, saj že nekaj minut po dajanju pripravka konj lahko izgleda, kot bi ga opikale čebele. Vendar na srečo spremembe izginejo v nekaj urah ali najkasneje dveh dneh. Konja lahko zopet jahamo, ko sprememb na koži ni več oz. ko so spremenjena mesta na koži popolnoma zdrava.
V primeru, da je konj dalj časa izpostavljen alergenom v času cvetenja trav, ponavadi obolenje lahko traja več tednov in izgine po končanem cvetenju. V nekaterih primerih pa obolenje ne preneha, zato je ozdravitev težje napovedati. Pri občutljivejših konjih pa lahko že običajna alergija povzroči komplikacije, ki se kažejo kot otekline na sluznici dihalnih poti in otežijo njihovo dihanje. Zato konj prične kašljati, nozdrvi široko odpira in prične hlastati za zrakom. Vendar so ti primeri bolj redki, zahtevajo pa takojšnje ukrepanje, ker se lahko konj celo zaduši.
Dolgotrajna urtikarija lahko povzroči neozdravljive spremembe na koži, ki je tako dosti bolj dovzetna za pojav drugih bolezni, kot so ekcemi in dermatomikoze.
Ugotavljanje obolenja
Število povzročiteljev ali vzrokov za omenjeno obolenje je zelo veliko, zato je dejanski vzrok obolenja pri posamezni živali dostikrat težko ugotoviti. Lastnik živali, ki opazi spremembe na koži živali, mora odgovornega živinozdravnika seznaniti z vsemi spremembami, ki so povezane s krmljenjem in ravnanjem živali. Le tako in s pomočjo izkušenj bo živinozdravnik poskušal najti vzrok oz. možni alergen, ki je privedel do alergije. Če lastnik živali posumi, da je žival alergična na krmo, lahko s postopnim preverjanjem krme vzrok tudi sam odkrije. Najprej je potrebno vso krmo popolnoma izločiti in konju pokladati povsem neoporečno krmo in če konju prija, potem je potrebno preveriti močna krmila in druge dodatke, ki jih običajno dodaja krmi npr. vitaminsko – mineralne pripravke. Pri pojavu urtikarije se moramo obvezno posvetovati z živinozdravnikom, ker je to lahko samo zunanji znak ali posledica drugih primarnih obolenj, ki jih bo strokovnjak z natančnim pregledom ugotovil in pozdravil.
Zdravljenje
Urtikarija, ki se kaže v obliki posamičnih izpuščajev in hitro mine, ne zahteva posebnega zdravljenja. Obolelega konja ne smemo izpostavljati vročemu soncu, na prizadeta mesta pa dajemo hladne obkladke. Za hlajenje je primerja voda z nekaj kapljicami sadnega kisa. Če opazimo, da ima konj zatekle očesne veke in nozdrvi, moramo takoj poklicati živinozdravnika. Poklicati ga moramo tudi v primeru, ko se zdravstveno stanje živali poslabša.
Alternativno zdravljenje
V zahodni Evropi je v zakonodaji dovoljena uporaba homeopatskih pripravkov, zato homeopati urtikarijo zdravijo z različnimi pripravki. V Sloveniji še vedno velja Zakon o zdravilih iz bivše Jugoslavije, ki ne dovoljuje uporabe alternativnih metod, kot je homeopatsko zdravljenje, zato tudi ni registriranih nobenih tovrstnih pripravkov, niti usposobljenih živinozdravnikov, ki bi specializirali homeopatsko zdravljenje kot pomoč ali alternativna zdravljenja po klasični doktrini veterinarske medicine.
Preprečevanje obolenja
Urtikarijo je zelo težko preprečevati, ker je veliko število vzrokov, ki privedejo do obolenja in ker konji na določene alergene v svoji okolici reagirajo, ko so jim izpostavljeni dalj časa. Če povzročitelje alergije uspemo ugotoviti sami ali s pomočjo strokovnjaka, potem je preprečevanje lažje, saj povzročitelja alergije preprosto odstranimo npr., če alergijo povzroča seno, ga zamenjamo s peletiranim senom. V primeru, da ugotovimo, da je konj alergičen na določene pripravke v krmi, si jih na vidnem mestu njegovega boksa zapišemo. Vendar naj bo vsako zdravljenje končnega obolenja konj zaupano živinozdravniku.
Mag. Marko Fajdiga, dr.vet.med.
Revija o konjih, april 1999
